Namen higiene rok je, da preprečimo prenos okužb. Umivanje rok je osnovni higienski ukrep, ki ni nov, poznale so ga vse razvite kulture skozi zgodovino. Že v staroindijskih zapisih lahko najdemo zapise o umivanje rok pred jedjo, po jedi, po dotikanju trupel in nečistih predelov. Z umivanjem z rok na relativno enostaven način fizično odstranimo nečistoče in mikroorganizme. Umivanje rok ima zato zelo pomembno vlogo pri prenosu okužb tako v zdravstvu kot tudi v vsakodnevnem življenju posameznika. Pri umivanju pomembno vlogo igra milo za roke, ki nam pomaga da se znebimo mastnih umazanij, ki jih z vodo ne moremo odstraniti.

higiena rok

Kdaj umiti roke? Velja si zapomniti, da je treba roke umiti takoj, ko se umažejo. Doma ali na delovnem mestu jih je treba umivati pogosto in seveda pravilno. Umivamo jih po nečistih opravilih, pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane. Najpogosteje spregledani oziroma spuščeni predeli rok pri umivanju so konice prstov, palec in predel med prsti.

Poleg mila pa po umivanju rok uporabimo tudi sredstvo za razkuževanje rok. Roke razkužujemo enako kot si umivamo roke. Razkuževalno sredstvo vtiramo v kožo do suhega na vse površine na rokah. Razkuževanje je mnogo učinkovitejše, z njim odstranimo 100 do 1000-krat več bakterij s kože kot z umivanjem, vendar je umivanje rok še vedno zelo pomembno! Razkuževanje je koži bolj prijazno. Za razliko od umivanja rok maščob s kože ne odstranjujemo, temveč jih le prerazporedimo. Sodobna razkužila vsebujejo 1 do 4% glicerola, ki dodatno masti kožo.