Oblike anksioznosti

Mogoče imamo v zadnjem času občutek, da je čedalje več psihičnih bolezni v svetu, zlasti zaradi raznoraznih kriz, ki se dogajajo v našem okolju. Vendar pa temu ni tako, saj takšne bolezni obstajajo že od nekdaj, tudi pri živalih. Na srečo se jih da zdraviti na več načinov, čeprav na žalost pri nekaterih neučinkovito. Ena oblika, ki je kar precej razširjena, je anksioznost. Prizadene lahko kogarkoli, ne glede na spol in starost. Med odraslimi pa prizadene enega od petih. Čeprav so lahko vse oblike in stopnje anksioznosti hude, pa je najhuje ko te prizadene panični napad.

anksioznost

Če najprej na kratko obrazložimo, je anksioznost stanje, ko smo živčno napeti. Stopnja te napetosti je od človeka do človeka različna in lahko tako delimo na tremo, strah, zaskrbljenost, napetost, živčnost, tesnobo in še kakšno drugo obliko. Nekatere izmed teh so lahko enkrat blažje, spet drugič so lahko že kar precej hude. Razlog, da sploh pride do katerekoli naštete oblike pa je v tem, koliko in kaj nas muči. Pri anksioznosti se točno zavedamo kaj nas muči, vendar pa nas lahko podzavest velikokrat opomni na to, tudi recimo v spanju.

Najhuje pa je, ko nam kakšna stvar povzroča strah do tolikšne mere, da zaradi tega doživljamo anksioznost ali pa celo paničnost. Panični napad za razliko od drugih oblik anksioznosti pride nenadoma in sicer ko se človek znajde v kakšni taki situaciji, ki mu povzroča zelo močan strah do takšne mere, da misli, da bo umrl. Za obrambo pred takšnimi paničnimi napadi se človek začne izogibati stvari, ki bi ga lahko do tega privedle. Primer za to je lahko izogibanje zaprtih in/ali manjših prostorov, velike množice, nakupovanja, vožnje s katerimkoli prevoznim sredstvom in še mnogo drugih primerov, za katere ste mogoče tudi že sami kdaj slišali.

Comments are closed.