Pohištvo je samostalnik, ki označuje premične objekte, ki so namenjeni za različne dejavnosti ljudi, kot so sedenje, spanje, pisanje in hranjenje. Pod najcenejše pohištvo štejejo tudi predmeti, ki so namenjeni za shranjevanje stvari ali za delo. Najcenejše pohištvo lahko šteje tudi kot umetniško delo, lahko pa ima tudi verski ali simbolični cilj. Izdelano je iz različnih materialov, na primer lesa, kovine ali plastike.
Najstarejše pohištvo, ki so ga arheologi odkrili, je kamnito pohištvo iz Orkneya na Škotskem, kjer so bili prebivalci zaradi pomanjkanja lesa prisiljeni uporabiti kamen. Vsaka hiša je imela veliko kamnitega pohištvo, od omar, klopi, predalnikov in polic. Tako kamnito najcenejše pohištvo seveda ni več v rabi v stanovanjskih hišah, na vrtovih pa še vedno lahko najdemo kamnite klopi in mize, ki so odmev tistega časa.
Že odkar se je začel novi vek in tkanje čedalje tesnejših vezi z drugimi kulturami, so evropski kralji in vladarji zbirali predmete in najcenejše pohištvo, ki so jim jih prinesli iz drugih krajev na svetu. Zanimanje je bilo čedalje večje, vendar so šele na začetku 20. stoletja ti predmeti začeli veljati za umetniška dela. Evropski umetniki so svojo pozornost usmerili predvsem v kipe, nakit, maske ter obredne predmete, vendar so še posebej zanimivi tisti vsakdanji predmeti, ki niso bili ustvarjeni zaradi umetnosti, dandanes pa lahko v sodobnem oblikovanju zaznamo marsikateri pridih prazgodovine.
Predvsem dva kosa pohištva nakazujeta na povezavo s prazgodovinskimi izdelki. Stol iz Zimbabveja je najcenejše pohištvo, ki je narejen iz dveh desk, je lep primer tega. Ta stol je zložljiv, ki ga sestavimo tako, da prvo desko porinemo skozi prerez druge. Tak preprosti stol je bil že od nekdaj v uporabi v nekaterih delih Afrike. Tudi tradicionalni ležalnik, ki je sestavljen iz dve delov, je doživel razvoj, saj so za že davno nazaj v Etiopiji izdelovali iz kosa debla, prav tako pa tudi stolček brez naslonjala iz zahodne Afrike, ki so ga ponovno oživili v šestdesetih letih 20. stoletja.