Kalkulatorji so v današnjem času nekaj povsem normalnega, malokdo se zaveda da brez njih nebi bil svet v katerem živimo tako lahek, saj so kalkulatorji cenovno vsem dostopna in zelo enostavna za uporabo za vsako osebo.

Kako smo prišli do kalkulatorja kot ga poznamo danes?

Prvo računalo z imenom abac (ang. Abacus) se je razvil približno 3000 let pred našim štetjem. Prvi kalkulatorji so imeli različne izvedbe, ki so bile značilne za določene regije. Okoli leta 1300 pa se je razvil kalkulator tak kot ga poznamo danes, tisti na kroglice z katerim ste se igrali ko ste bili majhni. Od leta 1600 naprej so se začeli razvijati prvi mehanični kalkulatorji. Po letu 1800 se pojavijo prva praktična računala, že primerna za uporabo v pisarnah. Leta 1969 pa se pojavi prvi elektronski kalkulator.

Vrste kalkulatorjev

Poznamo več vrst kalkulatorjev, prične se z navadnim kalkulatorjem, ki ima najbolj osnovne funkcije, kot so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje(nekateri imajo tudi korenjene in računanje z procenti). Ti kalkulatorji običajno ne upoštevajo pravil o vrstnem redu računskih operacij. Znanstveni kalkulator ki ima poleg osnovnih funkcij še dodatno potence, kotne funkcije, korene,… Programabilni kalkulator ki ga je mogoče poleg vseh funkcij še programirati. In že nenazadnje grafični kalkulator, ki je poleg računanja zmožen tudi risanja funkcijskih grafov.

Kje vse jih najdemo?

Najbolj so razširjeni navadni kalkulatorji kot samostojni računalnik, ampak postopoma se žepna računala umikajo, saj jih počasi izpodrivajo računala na mobilnih telefonih, tabličnih računalnikih in namiznih računalnikih, saj jih proizvajalci že sami vgradijo v programsko opremo. V uporabi kot samostojno računalo pa bodo ostali v šolah in ustanovah kjer pametni telefoni, računalniki ipd. niso dovoljeni.